V Sloveniji je v zadnjih letih nastalo kar nekaj izjemno uspešnih projektov, ki bazirajo na blockchain tehnologiji. Projekti, ki bodo s svojim delovanjem pustili pečat na globalni ravni (kot Insurepal, Viberate , ipd…). Glede na najave ICO, bo v naslednjih mesecih prišlo še kar nekaj potencialno uspešnih projektov – rezultat enega zelo uspešenga domačega projekta je tudi svetovno znana borza kripto valut Bitstamp.
Kripto javnost v Sloveniji se je tudi organizirala in zbrala v “Slovenija Blockchain Think Tank”, ki v bližnji prihodnosti tudi napovedujejo formalizacijo svojega delovanja.
26 februarja 2018 je FURS objavil dopolnjen dokument, kjer pravijo: “Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS”. Od te točke naprej je zakonodaja glede kripto valut in davkov v Sloveniji spet nekje v sivini. Lahko korak za korak preverimo kaj točno se je spremenilo in kakšno je trenutno stanje.
Kako točno Furs obravnava kripto valute kot Bitcoin?
Glavni namen Bitcoina je postati alternativa trenutnim plačilnim sredstvom (FIAT valutam) in se uvejaviti kot boljša verzija le teh. FURS kripto valute klasificira kot premično premoženje. V kategorije premičnega premoženja klasificirajo tudi:
- Vodna plovila
- Osebna in druga vozila
- Vrednostni papirji
- Lastniški deleži gospodarskih družb
- Denar na transakcijskem (ali drugem) računu
- Prihranki
- Itd…
Kot obdavčen dohodek iz dejavnosti se lahko šteje tudi vsak prihodek posameznika, ki izvira iz trgovanja s kripto valutami.
Kaj točno pa je dejavnost in kakšna je posledica dejavnosti?
Ljudje kupujemo kripto valute iz različnih razlogov. Medtem, ko se Bitcoin uveljavla kot plačilno sredstvo, ljudje po lastni presoji investirajo prihranke v drugačno obliko finančnega premoženja z namenom, da ga oplemenitijo. Enako, kot to počnemo z depoziti, delnicami in drugimi oblikami investicij. Po novem mnenju FURSa, lahko take dejavnosti razumemo kot dejavnost. Furs pravi: “Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic”.
Če kot posameznik pri trgovanju kripto valut ustvarite odhodek, in ga dosežete z neodvisnim in samostojnim izvajanjem te dejavnosti, se to lahko šteje kot dohodek iz dejavnosti. “Bistveni elementi, ki morajo biti pri tem podani, so neodvisnost in samostojnost pri opravljanju dejavnosti ter trajnost dejavnosti,” pojasnjujejo na finančni upravi.
Sicer si zlahka razlagamo, da trgovanje izvajamo ob lastnem riziku, neodvisno, in za sebe, s ciljem doseganja prihodka. Pri razlagi zadnjega dela defincije o trajnosti dejavnosti se pa zaplete in pademo v sivo območje.
Kaj je kontinuirana dejavnost in kdaj točno pri trgovanju kripto valut postanemo podjetniki?
Navidez bizarno vprašanje, saj jasno določenih pravnih okvirjev ni, presoja pa je prepuščena ohlapnim mnejem institucij in posameznikom.
Furs pravi: “V posledici to pomeni, da je potrebno, ko posameznik doseže določen obseg poslovanja, registrirati ustrezno dejavnost oz. ustrezno prilagoditi status, pri čemer pa se izpolnjenost teh pogojev presoja po sami vsebini in v vsakem konkretnem primeru posebej.”
Kot posledica se postavi tudi vprašanje določanja davčne osnove za “dohodek iz dejavnosti”. FURS pravi “dobiček, ki se ugotovi kot presežek prihodkov nad odhodki, pri čemer se za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni po računovodskih pravilih, če zakon o obdavčenju ne določa drugače”. Tukaj si težko predstavljamo, kako lahko posameznik, ki opravlja “dejavnost trgovanja s kripto valutami” sploh zbere podatke in potrdila o stroških (računi za provizije pri transakcijah, itd) ter na kakšen način naj to poroča FURS-u , da bo v skladu z zakonodajo.
Če vas zanimajo razumljive informacije o kripto valutah, v slovenskem jeziku, pa le obiščite Kriptomat.io, kjer lahko v kratkem tudi varno, hitro in enostavno nakupujete kripto valute.
Srečno!